Avtor Jana Petkovšek Štakul in "https://dewesoft.com/author/carsten-frederiksen"
Nič ne more ustaviti razvoja in sprememb, nekdanja rudarska regija v Sloveniji, Zasavje, pa ponovno doživlja preobrazbo. Do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja je dajala kruh tisočim rudarjem, večina industrije v glavnem mestu Trbovlje pa je bila vezana na rudnike.
Na prelomu tisočletja, ko je začelo zmanjkovati rjavega premoga, je za rudnike še delalo le kakšnih 300 ljudi, toda od takrat so bile sprejete nove občinske in vladne pobude in nastajajo tehnološka podjetja, kot je Dewesoft – in preoblikujejo regijo.
Oblikovalka – daje novo življenje premogu
Mlada zasavska oblikovalka Marjeta Hribar skrbi, da rudarska tradicija in vrednost premoga ne izgineta. Pri izdelavi ročno izdelanega nakita iz premoga deli okolju prijazno sporočilo: "Nosi ga, ne zažigaj!" Pod blagovno znamko , kamen, premog je zdaj celo vgrajen v steklenice, stenske ure, knjižna kazala, zatiče za kravate in okrasite obutev.
Oblečena za delo - Marjeta Hribar oblikuje nakit in dodatke s premogom.
Mala nasmejana mlada mamica in ustvarjalka nakita iz premoga iz Izlak je vnukinja rudarja. Zdaj vdihuje novo življenje več kot 10 milijonov let staremu materialu, ki je krojil razvoj regije več kot dve stoletji. Najbolje se počuti v svoji delavnici, kamor povabi le malo obiskovalcev.
Veliko ljudi me sprašuje, kako to, da premog tako močno sveti? V bistvu je to njen naravni sijaj, kot se svetijo kamni, ko jih zmočimo. Torej, prinesel ga bom nazaj. Prvi poskusi oblikovanja premoga so bili neuspešni, pravi projektant. Takoj je ugotovila, da preprosto lakiranje ne bo delovalo. "Material je živ, še vedno diha in ima lastnosti lesa in kamna."
Iskanje pravega načina priprave, da bi lahko sijalo s soncem, je trajalo skoraj dve leti. Poskusila je z zamrzovanjem in ogrevanjem - vse, kar je bilo mogoče, da bi se spoprijateljila s premogom. »Še danes me lahko preseneti, saj je vsak kos nastal pod nekoliko drugačnimi pogoji,« pravi. »Zdaj premog obdelam z naravnimi smolami, kar mu daje možnost, da se nekega dne vrne tja, od koder je prišel – k materi naravi. Ta ekološki način oblikovanja je pomembno vodilo za vizijo prihodnosti, ki se je držim«.
Izdelal Kuolmi - zaznamek s srcem iz svetlečega premoga (Foto: Marjeta Hribar).
Marjeta Hribar je tudi zagovornica sodelovanja in soustvarja nove projekte z drugimi podobno mislečimi podjetniki in podjetji, ki podpirajo lokalno in trajnostno gospodarstvo. Leta 2017 je v sodelovanju z "https://morethanbeautyworld.com/" More Than Beauty pri organizaciji državnega tekmovanja"http://www.missslovenije.si/" Miss Slovenije ustvarila novo krono, ki daje poseben temen sijaj, ki jo bo nosila zmagovalna lepotna kraljica, v sodelovanju s slovenskim proizvajalcem obutve, "https://www.alpinasports.com Alpina, je ustvarila nakit na osnovi premoga, ki bo krasil izbor novih škornjev. "Moja čustvena navezanost na premog je osredotočen na premog kot material, ki ga imamo radi in ki je v preteklosti predstavljal kruh in srce,« pravi Marjeta. »Premog je zame predvsem nekaj, kar je tukaj zlahka, vendar opozarjam na nove kvalitete, gledam z različnih zornih kotov in iz njih črpa najboljše, da poveže preteklost in prihodnost.« Ko je bila majhna, je rada držala v rokah topel premog – premog ji pomeni dom: »Vse na tem mi je bilo domovanje in tega so me naučili stari starši. bil vreden spoštovanja."
Ne smemo zanikati svoje preteklosti, lahko pa jo spremenimo. Namesto odkrivanja novih stvari lahko dodatno vrednost najdemo v tistem, kar že imamo, pravi Marjeta Hribar
Rudar heroj – častimo dediščino https://www.visittrbovlje.si/en/znamenitosti/miner-prometheus/" , osem metrov visok spomenik v spomin na več kot 200 let rudarjenja je zdaj postavljen v Trbovljah. uradno razkrita letos Spomenik generacijam Zasavcev, ki so se trudili za preživetje družin in razvoj regije.
Skulptura rudarskega Prometeja, ki jo je oblikoval kipar Zoran Poznič, je postavljena v Trbovljah in gleda proti rudniku.
To je največji spominski kip v Sloveniji izdeluje kipar Zoran Poznič in njegovi pomočniki. Pobudo je pred leti uvedel Ivan Berger, dolgoletni direktor rudnika. Ker bo rudnik Trbovlje-Hrastnik dokončno presahnil, se zdi pravi čas za postavitev spomenika. Ikona ognja in znanja V grški mitologiji je Prometeja Zevs kaznoval, ker je ukradel ogenj in ga dal ljudem, da bi jim pomagal v življenjskem boju . Zevs je Prometeja mučil - zvezal ga z verigami in poslal orla, da bi vsak dan pojedel Prometejeva nesmrtna jetra, ki so nato vsako noč zrasla nazaj. Leta pozneje je grški junak Heraklej z Zevsovim dovoljenjem ubil orla in Prometeja osvobodil te muke.
Prometej je postal bog ognja in predstavlja človeško prizadevanje, veščine civilizacije, kot so pisanje, matematika, kmetijstvo, medicina in znanost. Nanj gledajo kot na reprezentacijo iskanja znanja in revolucionarnega kljubovanja – a tudi tveganja pretiravanja ali nenamernih posledic. V Trbovljah bo impresivna rudarska Prometejeva skulptura zasijala samozadostne sončne celice - osvetljene od znotraj. Njegov žaromet bo svetil po dolini do vhoda v rudniški jašek, kjer bo osvetljeval rudarski grb na stolpu.
Marjeta Hribar je naredila srce tega Prometeja – seveda iz premoga. Zame je osebno zadovoljstvo biti del tega projekta. Bolj ko sem razmišljala o njem, bolj sem želela utelešati dvojnost tega življenja v naših koncih. Vedno se je govorilo le o moških junakih, ki trpijo pod zemljo. Vendar so ti junaki lahko preživeli le po zaslugi svojih žena. Zato ima to srce dve polovici - ki sta povezani in bijeta z enakim ritmom,
pojasnjuje Marjeta.
Marjeta Hribar pri izdelavi srca iz premoga za Prometeja.
Nova identiteta za Trbovlje
»Z žulji in znojem so naši predniki postavili temelje za tri mesta, ki se iz nekdanjih rudarskih mest spreminjajo v visokotehnološka in napredna mesta,« pravi Karel Vukovič, vodja skupine za postavitev spomenika v okviru Trboveljskih novih medijev. Društvo za postavitev (društvo Trbovlje Novomedijsko Mesto, TNM). TNM je bil ustanovljen leta 2009 kot celovit in obsežen program za vzpostavitev novomedijsko-umetnostno občutljive kulture v nekdanjem industrijskem mestu Trbovlje in širšem Zasavju. Njegov cilj je ustvariti mrežo, ki vključuje različne osrednje ljudi na umetniških in kulturnih prizoriščih ter s tistimi, ki delajo v znanosti, tehnologiji in turizmu. »Nikogar nismo prosili za denar, Zasavci so sami financirali in postavili spomenik,« pravi Karel. TNM se opira na močno tradicijo tehnične inteligence na eni strani ter na kulturno in umetniško avantgardo na drugi strani. Cilj je doseči preboj na vseh teh področjih s sintezo tehnologije, znanosti, umetnosti in gospodarske iniciative ter na dolgi rok Trboveljčanom ponuditi novo identiteto – prva asociacija z imenom Trbovlje ne bo več rudarske preteklosti in propadle industrije, pa visoke tehnologije, robotov, novomedijske umetnosti.
Marjeta meni, da bo kip všeč tudi mlajši generaciji: Prometej ne bo potreboval razlage, saj preskoči časovne okvire. Glede na to, da je osnova dela iz preteklosti, je poganjana sedanjost, z vso virtualno tehnologijo pa povezuje vse časovne okvire. Vsak bo iskal tisti del zgodbe, ki mu je najbližji ali najbolj soroden.
https://dewesoft.com/company-news/from-deep-mining-to-high-tech Avtor: Jana Petkovšek Štakul
"https://dewesoft.com/author/carsten-frederiksen" Carsten Frederiksen Dewesoft