Marjeto in njene “Kuolme” postavili ob bok najboljšim svetovnim umetnikom
V zadnjih letih se vse odvija s svetlobno hitrostjo, pripoveduje Marjeta Hribar, ki je s kolekcijo Kuolmi navdušila tako umetniški, modni in ne dolgo nazaj še športni svet. Njeno delo so zdaj opazili tudi v najvišjih umetniških krogih in jo letos pozvali na prevzem nagrade Leonardo da Vinci.
Marjeta je po obvestilu, ki ga je prejela iz Milana, kar pokala od sreče, veselja in ponosa. Da so jo na seznam uvrstili svetovni umetniški kritiki, je nekaj, kar skoraj ne more verjeti. Zaveda se, da vztrajnost in pridno delo čakajo rezultati, a kaj takšnega, kar se dogaja danes, se ji še pred 10 leti, ko je na porodniškem dopustu odložila orodje (takrat je ustvarjala nakit iz žice) in se postavila pred ogledalo, da bi razmislila, kaj bo njen pečat svetu, ni niti sanjalo. Niti upala ni, da se bo le čez kakšno leto, dve kasneje vse zavrtelo.
Poseben čar, ki ga ima zasavska najbolj slavna rudnina – kuolm, je med prvimi opazil Tone Fornezzi TOF, ki je, kot Marjeta pravi, njen angelček. Ta je Zasavko povezal z lastnico licence Miss Slovenije Jelko Verk, iz njunega srečanja pa se je zgodila krona Miss Slovenije izpod rok Marjete Hribar, nato je premog dodala še najlepšim kosom Alpininih bulerjev.
In vse od takrat med enim in drugim projektom komaj vdihne. Hribarjeva je tista, ki je Pozničevem Rudarju Prometeju dodala srce iz kuolmov, pod njeno taktirko so nastale medalje za Rokometno zvezo Slovenije, pripravila je nagrade za Oskarje, Grammyje, nakit iz premoga pa je predala tudi Miss New Yorka in nikakor ne gre pozabiti, da je Zasavka naredila tudi nagrado za Zlati kuolm, ki ga organizira portal ZON.si.
Stike z Američani redno ohranja in že se dogovarja za projekte za naprej. Lahko bi odšla čez lužo, pravi. “Ampak dom je tukaj, vse ostalo je igrišče.” svoje občutke o Zasavju, družinskem domu in odhodu v tujino lepo strne umetniška pripovedovalka zgodb.
“Nisem le oblikovalka, sem pripovedovalka zgodb …”
Pojasni Marjeta, ki vsak kos pripravi z veliko premišljanja, ga umesti v prostor in čas ter mu doda zgodbo.
Prvi kos nakita, ki ga je naredila iz premoga so bili uhančki. Pa potem zapestnica. “Ko sem nase dala prvi kos nakita iz premoga, sem začutila energijo. Premog ima neverjetno moč, ima zgodbo, ki jo pripoveduje že milijone let. Čeprav videti robusten, je lahek in topel.”
Več 10.000 kosov je že nastalo v mali izlaški delavnici, ki si jo je Marjeta uredila kar na domu. Vemo, da izkopavanja ni več v Zasavju, kaj pa, če premoga zmanjka?
Večino premoga v zadnjem času Hribarjeva dobi od Zasavcev. “Veliko se prenavlja in preureja in nihče noče premoga vreči stran. Takrat me pokličejo, pridem in ga odpeljem.” Sicer pa nedaleč stran od doma simpatična Zagorjanka zelo dobro pozna, kje so manjše žile premoga skoraj na površju in se kot prava knapovska deklica odpravi na teren in nabere premog za nadaljnje ustvarjanje.
Skoraj ves premog je zasavski, obeta se ji tudi serija zadnjega premoga, ki je bil izkopan iz zagorskega rudnika. “Ta bo dobil prav posebno obliko in bo namenjen samo izbrancem,” zagotavlja ustvarjalka.
Marjeta Hribar in srce iz premoga za Prometeja.
Sicer pa za izdelavo nakita, okrasnih kosov ali drugih izdelkov Marjeta potrebuje kuolm v različnih stanjih. Včasih je bolj suh, drugič bolj svež. Čisto odvisno, kaj bo iz njega nastalo v kuolmovi ustvarjalnici. Kuolmi delujejo na dveh nivojih. Eno so unikatni kosi posebej pripravljeni za znanega naročnika, drugo so kosi namenjeni turizmu, prodaji v trgovinah in butikih. Vsak kos pa je unikaten, poudarja Marjeta, saj je sestava vsakega premoga malce drugačna in izhaja iz nekega drugega obdobja v času življenja na Zemlji. In kaj bo čez 10 let s Kuolmi? “Nimam pojma,” s prešernim nasmeškom odgovori naša sogovornica, ki se bo prepustila, da jo pelje življenje. Tako je bilo tudi do sedaj, pa se je kar dobro odpeljalo, še navrže.
Preberi več: zon.si